'Dober vam veÄer želim, gospodiÄna',
roka dana, 'Rok, me veseli.'
'Tudi mene, živjo, js sem Ana.'
'Se midva od nekje poznava?' sem ji reku,
pa sem zgleda malce mem useku.
Prestrašla se. 'Prestrašena', sem reku, 'Ni potrebna panika,
nisem tat - ukradu bi minuto in te bolje Å¡el spoznat.'
V tem trenutku velk obrat, obrnla se je okol in pospešla svoj korak:
'Äe hoÄeÅ¡ me spoznat, steci z mano', stekla prot PreÅ¡ercu je nasprot,
Jst pa obstal, k lipov Bog, najprej, da dojamem, v Äem je smisel.
Najbrž hoÄe, da bi jo poisku, da bi se z njo v temi stisku,
pa na pete sm prtisnu, za PreÅ¡erca uzad, a na preseneÄenje
uzadi samo zrak. Sedel sm miren, kot zgoraj je Prešeren,
ves Äemeren zrl predse, skuÅ¡al razvozlat uganke,
nakar neki Äudnga nastane. Te fasade bele mi postanejo poznane,
srh po meni plane, zvok zamrzne, množica zastane, iz transa se zbudim,
Äez neki pou trenutkov me zbudi in me zadane,
da sem bil ravnokar v objemu moje ljube Ane.
V objemu moje ljube Ane (3x)
ko si enkrat v objemu moje ljube Ane.
Zdej moj utrip je njen utrip, utrip mesta,
dotakne se me rahlo, kot ploÄnika cesta.
Uho prslonm ob fasado, slišm, kaj mi govori,
jezik njen je sleng in Ljubljanica je njena kri.
Poznava se iz Äasov, oba sva bla Å¡e mejhna,
takrat daleÄ od tega, da bi reku ji kdo bejba.
Vsak dan po Å¡oli se dobila, cele popoldneva skp zabila,
na rolerjih skakala, pred stopnicam me je spotaknila,
cela družba se smejala, ko poljubu sm beton,
a tko se me je ona dotaknila, punca svojga stila,
njene tetovaže so grafit, k jih mulci in grafiterji
vtetovirajo na zid. VÄasih Äaka na izid in vidÅ¡, ko kasneje joÄe,
saj tega noÄe. A kaj hoÄe? Je že od nekdaj znano,
da si fantje radi skoÄimo v lase za tako lepo damo.
Njen objem me bo za veÄno grel, vÄasih se spraÅ¡ujem:
'Je mostiÅ¡Äar sploh lahko verjel, kaj je storil, ko je prvi kol ob dno Barja zadel?' Ne, ni vedel, da tam zibel bo postlana,
od koder bo vstala moja ljuba Ana, v preteklosti pretresena,
kasnej kompleksov rešena, a dones se sprehaja,
naliÄena in pjana, hoÄe bit velika, znana, zvezda,
zdej se s plakati pleska, posluša Velzga Brata, pravi,
da ji lahka rata, pravi, da nekoÄ bo vsa iz zlata.
NoÄem, da bi Å¡la tja Ana, kamor ji je že veÄina odpotovala,
nben ni mogu odkupt svoje duše, k se enkrat je prodala.
V objemu moje ljube Ane (3x)
hoÄem bit spet v objemu moje ljube Ane.