Zame si Boginja, materino znamenje me na to opominja.
Po korakih se poÄas spreminja svet, Å¡e izpred nekaj let,
si gorela na grmadi, je bil isti fant, k dons te na pijaÄo vabi,
da bi razumel, poskusu preobleÄt se je v žensko, da bi te dojel.
Ne bo uspel. VÄasih zdi se smeÅ¡no, preplul smo oceane
in prekoraÄl smo puÅ¡Äave, da bi naÅ¡li puÅ¡Äico, k tebe v srce zadane.
K zgrajena bo raketa, da odjadra do planeta Venere,
vem, da ne bo dovolj goriva, da pristane, a ravno prav,
da si ogleda in klobuk iz glave sname.
NaveliÄan feministiÄno-Å¡ovinistiÄnih debat,
v bistvu me ne zanima, kdo je boljši, dokler vem, da mam tebe rad.
SpraÅ¡ujem se, Äe sem zadni, k ti sploh premakne stol
in odpre vrata. Vidu brata, kako te je skloftou, ni prov.
Ustvarjeni na pol-pol in ena je ljubezen.
Ne rabm matematiÄnih osnov, da to povežem.
Stopm not v klub, slišmn Ninjo, rola fino,
se spraÅ¡ujem, zakaj veÄ punc se ni za tak korak odloÄilo?
Slišm Stašo, vokal hud, k se širi naokoli,
Staša tud govori, kar nisem slišu še v šoli.
Tukaj, da se dopolnjujeva, ne omejujeva.
Spomnm se, kar mama me je uÄila. Rekla je:
'Rok, vsi smo rojeni Angeli,
le najti moramo svoj drugi par krila.'
