že videti je ni,
vsaj minuto smeha ji
ne bilo bi zaman.
Sam po mestu hodim,
kolega sreèam a
pravi, da ima doma otroke, ženo, hišo in še psa.
Korak ustavi se pri
dekletu tujemu,
vse je kot namazano,
dokler obnemi ji um
dovolj mi je vsega, si reèem preden sam
daleè stran odpeljem in
le krila misli me neso...
Glej, sij in v temi nato zaspi.
Smej, poj, in žarek podari svoj.
Sam vem, da nikoli me ne pustiš.
Ostalim vedno se mudi a tebi do tega ni.
Pride èas, ko zaživim v vetru saj
le predolgo že lovim ta prave si ljudi.
Zlahka ali pa težko,
samo da vse fino je...
